- dokazni
- (-an) bewie'sen, nachgewiesen; bewei'skräftig, bewei'send; Bewei's-: d. materijal Beweismaterial n (-s, -ien); d. postupak Beweisverfahren n (s-); d. spis Beweisschrift f (-, -en)
Hrvatski-Njemački rječnik. 2014.
dokazni
Schlagen Sie auch in anderen Wörterbüchern nach:
dokazni — dȍkāznī prid. DEFINICIJA koji se odnosi na dokaz, ono što ima svojstvo dokaza, što služi kao materijalna činjenica pomoću koje se izvodi dokaz [dokazni postupak, pravn.; dokazni materijal, pravn.] ETIMOLOGIJA vidi dokazati … Hrvatski jezični portal
dokázen — zna o prid. (ā) nanašajoč se na dokaz: obsežen dokazni material; dokazna listina; dokazno gradivo, sredstvo / njegovi očitki nimajo dokazne vrednosti ♦ jur. dokazni postopek; dokazno breme dolžnost dokazovanja, ki jo ima v civilnem postopku… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
evidèncija — ž 1. {{001f}}činjenice ili pokazatelji na temelju kojih se može izvući zaključak; dokazni materijal, dokaz; očiglednost 2. {{001f}}meton. pregled poslovanja, rada, djelovanja i sl.; popis [∼ primljene robe] … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
božji — bȍžjī (Božji) prid. DEFINICIJA 1. a. koji se odnosi na Boga b. koji pripada Bogu 2. za pojačavanje onoga što znači imenica uz koju stoji [cijeli božji dan] SINTAGMA božja ovčica, v. bubamara; Božja providnost, v. providnost (2a); božje drvce … Hrvatski jezični portal
filozofem — filozòfēm m <G filozoféma> DEFINICIJA znanstveni i dokazni silogizam, određeno filozofsko gledište, izreka, tvrdnja kao konstrukt ili radna veličina u filozofiji [volja za moć] ETIMOLOGIJA vidi filozof … Hrvatski jezični portal
evidencija — evidèncija ž DEFINICIJA 1. činjenice ili pokazatelji na temelju kojih se može izvući zaključak, dokazni materijal; dokaz, očiglednost 2. meton. pregled poslovanja, rada, djelovanja i sl. [evidencija primljene robe]; popis ETIMOLOGIJA vidi… … Hrvatski jezični portal
postópek — pka m (ọ̑) 1. navadno s prilastkom oblika načrtnega, premišljenega dela, delovanja, ravnanja ali mišljenja za dosego kakega cilja: to je zelo zapleten postopek; izpeljati, izpopolniti, odkriti nov postopek; predpisati postopke za opravljanje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prêdmet — éta m (é ẹ) 1. kar obstaja neodvisno od človekove zavesti, mišljenja in je zaznavno s čuti, umom, zlasti kot celota kakih lastnosti: opazovati, otipati predmet; poimenovati predmete; zaznavati predmete; dolg, ozek predmet; kovinski, topi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
